Brežiški planinci in knjižničarji v gorah s Kekcem

»V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh …« Skoraj že ponarodele besede so bile pozdrav vsem, ki so včeraj, 7. decembra 2017, prišli v dvorano brežiške knjižnice, da bi stkali skupne poti ob letošnjem mednarodnem dnevu gora.

V Knjižnici Brežice in Planinskem društvu Brežice smo se že tretje leto zapovrstjo odzvali na pobudo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, ki je koordinator izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji, in pobudi Planinske zveze Slovenije ter v lokalni skupnosti pripravili kulturni dogodek.

Sprehodili smo se po prelepi Gornjesavski dolini, kjer je Josip Vandot ob koncu prve svetovne vojne začel ustvarjati svojo Kekčevo deželo. Zaradi naravnih lepot ni potreboval veliko domišljije – samo v pravem kraju je bil rojen. Svet Julijskih Alp, Karavank in okolica rodne Kranjske gore je bil zanj svet pravljic in resničnosti. Narava pa vselej njegova zvesta spremljevalka in učiteljica.

Pod mentorstvom Barbare Zorko in v izvedbi Ane Travnikar, Tjaše Župevc, Roka Beričnika ter Jureta Balona, učenk in učencev iz Osnovne šole Bizeljsko, smo prisluhnili navihanim dramatizacijam odlomkov iz dela Kekec nad samotnim breznom; Maja Narat, Larisa Kos, Ana Travnikar, Anja Lipej, Lara Mehani, Tjaša Župevc in mentor Vilko Urek pa so nas razvajali s skladbami Kekčeva pesem, Gremo v planine in Siva pot.

Tudi drugi del večera je, kljub zdravstveni odsotnosti predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika, zvenel planinsko. Osrednji gost večera je bil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen. V južne Brežice se je pripeljal iz Kekčevih domačih krajev – iz severne Mojstrane. V prijetnem klepetu z domačinko Mileno Jesenko nam je zaupal veliko planinsko obarvanih izkušenj in doživetij. Spregovoril je o ljubezni do narave in planinstva, o svojem »naj« spominu z gora ter o primeru, ko je tudi zanj obveljal rek, da gora ni nora, pač pa je nor, kdor gre gor. Zanimive so tudi anekdote »semafor na Kredarici« in »sobo s kopalnico, prosim« ter statistični podatki oziroma številke v povezavi z obiskom slovenskih gora, mednarodnimi povezavami in Slovenskim planinskim muzejem. Slednji je Erženova posebna ljubezen. Precejšen del življenja je posvetil tej ustanovi, pet let pa je muzej tudi vodil.

Prostovoljstvo, povezovanje in sodelovanje – vrednote, o katerih sta v pogovoru spregovorila Jesenkova in Eržen, sta v nadaljevanju, prijetnemu druženju v pozdrav, izpostavili tudi direktorica brežiške knjižnice mag. Tea Bemkoč in predsednica Planinskega društva Brežice Anica Hribar.

Dokazali smo, da so lokalne naveze trdne, sodelovalne in povezovalne; Vandotova dela pa svetál dokaz ljubezni do domačega kraja, gorate okolice in ljudskega izročila.

Gore smo tokrat slavili s petjem, branjem in pogovorom. Ob letu obsorej se jim zopet poklonimo z dogodkom, vmes pa s številnimi pohajkovanji po prelepih gorskih poteh.

 

Mateja Kus, odnosi z javnostmi

Pojdi nazaj