Med branjem gora so nas povezovale črke, besede, povedi

Pravijo, da v gorah najdemo trenutke notranjega miru in ubranosti s samim seboj. Gore so mit in mik. S temi besedami so se zagotovo strinjali prisotni na petkovi prireditvi v Knjižnici Brežice. Le-to smo pripravili v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, ki letos obeležuje 65-letnico delovanja.

Odzvali smo se na pobudo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, da 11. decembra 2015, ob svetovnem dnevu gora, pripravimo dogodek branja ali predstavitve literature, ki je nastala v alpskem prostoru. V osmih alpskih državah (Franciji, Švici, Italiji, Lichtensteinu, Monaku, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji) smo tako brali gorniško literaturo, zgodbe, ki so povezane s tem svetom čudes, povezovali kulturo besede, jezika, knjige s kulturo varovanja narave, odgovornosti človeka do nje in sožitje z njo.

Prireditev smo zgovorno poimenovali BRATI GORE. Če se nekoliko poigramo z besedami, dobimo dva pomena; »brati« v besedni zvezi lahko razumemo kot samostalnik – kot bratje in sestre gora, lahko pa tudi kot glagol »brati«. Ta – branje namreč – je povezan z osnovnim poslanstvom knjižnic po vsem svetu. In kot je bilo na prireditvi večkrat povedano, beremo prav vsak dan.

Vera Samohod, Mojca Florjanič, Mitja Baškovič in Tone Jesenko so nas z izbranimi odlomki iz zakladnic knjižnih polic popeljali v pisani svet črk, besed, povedi. Milena Jesenko, režiserka prireditve, pa nam je v prisrčnem pogovoru z Belokranjico Ivano Vatovec in Korošcem Rudijem Mlinarjem odstrla njuno soavtorstvo pri romanu V senci gore, ki je bil uvrščen na seznam moderne alpske literature in kulture.

Kultura besede in kultura glasbe gresta vsekakor z roko v roki. V podporo besedi sta bila Veronikin glas in Jakobova kitara. Z izvedbo Kreslinove pesmi Nekega jutra, ko se zdani in Lainščkove Ne bodi kot drugi sta nas popeljala v svet prekmurskih ravnic, med brzice reke Mure.

Piko na konec dogodka sta dodala direktorica Knjižnice Brežice, mag. Tea Bemkoč, in predsednik Planinskega društva Brežice, Tone Jesenko. Slednji je opozoril na več obletnic, ki jih obeležujemo v iztekajočem se letu: Planinski vestnik, najstarejša slovenska revija, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1895, že več kot 120 let prispeva k splošnemu kulturnemu razvoju planinske dejavnosti na Slovenskem, Planinsko društvo Brežice, omenjeno že uvodoma, obeležuje 65-letnico delovanja; »najstniku«, 15-letnemu bivaku na Cirniku, pa so v preteklih dneh »spletli novo kapo«.

Udeležencem je bil na voljo ogled razstave leposlovne in strokovne literature z gorsko oziroma planinsko tematiko ter razstava tovrstne periodike.

S petkovim druženjem smo tako prispevali pomemben delček k ohranjanju tradicij in poudarjanju pomena kulture za življenje v Alpah, z organizacijo branj pa k širjenju branja nasploh. Sicer pa naj tudi v bodoče velja: »Gore so polne življenja … čistega življenja. Naužijte se jih … S pohodom ali pa z verzom oziroma odstavkom iz zakladnic naših knjižničnih polic.«

 

Mateja Kus, Odnosi z javnostmi

Pojdi nazaj