Slovensko-makedonski večer ob začetku »Posavcev« v Brežicah

21. marca 2018 smo v treh posavskih knjižnicah – Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Sevnica in Knjižnici Brežice – začeli z novo sezono bralnega projekta Posavci beremo skupaj. Tokrat že osmo zapovrstjo.

Na priporočilni bralni seznam smo uvrstili štirideset avtorjev dvajsetih narodnosti: trideset proznih del, pet esejev in prav toliko pesniških zbirk. Prebirate jih lahko papirno, posamezne med njimi tudi brezpapirno, kot elektronske knjige na spletnem portalu Biblos.

Želimo si, da se boste ob prebiranju priporočenega nasmejali, morda potočili solzo, kriknili od navdušenja, se ob posameznih delih in vrsticah zadržali večkrat oziroma dalj časa, ob tem pa si odgovarjali na vprašanja in si zastavljali nova. Vse to tudi ob prebiranju romana Spominčice, katerega avtor je Blaže Minevski, prevajalka pa Sonja Dolžan – osrednja gostja literarnega večera, ki smo ga v četrtek, 29. marca 2018, pripravili v Knjižnici Brežice.

S Sonjo smo se osebno spoznali januarja lani, ko nas je z učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Skopju obiskala v okviru projekta »Moja hiša je tvoj dom«, katerega v naših krajih usmerja Kulturno društvo Pleteršnikova domačija Pišece. Je kakovostna prevajalka, za katero je značilno dvosmerno prevajanje književnih, znanstvenih in strokovnih besedil iz makedonskega, srbskega, hrvaškega, bolgarskega in angleškega jezika v slovenščino oziroma obratno. Njen prevajalski podpis nosijo dela Sestra Sigmunda Freuda, Heloiza: vrnitev besed, Popek sveta, Strdek, Spominčice, Alamut, Spremeni me, Sled zmajeve tace in tudi prepesnjen izbor poezije Tomaža Šalamuna.

Roman Spominčice, v izvirniku Nišan, je bil v slovenščino preveden leta 2016. Gre za večkrat nagrajeni roman, prav posebna pa je tudi prevajalska izkušnja. V povezavi s tem nam je gostja zaupala številne anekdote; tudi o sodelovanju z avtorjem romana. Slednji je bil namreč precej vpet v tok dogajanja.

Sonja pravi, da se njena podzavest ves čas ukvarja z dvema jezikoma. Največ prevaja ravno iz makedonščine v slovenščino (obratno manj).

Večer smo poleg pogovora o Makedoniji, tamkajšnjem življenju in literarnem ustvarjanju obarvali še s slovenščino in makedonščino ter zvenom jezika nasploh. Prisluhnili smo branju odlomkov iz romana – v jeziku izvirnika, tj. makedonščini, in v slovenščini.

 

Mateja Kus, odnosi z javnostmi

Pojdi nazaj